September 5, 2018

Vse o motociklizmu in avtomobilizmu.

Z ženo sva velika ljubitelja vožnje z motorjem in takoj, ko se prične lepo vreme, ne mine vikend, ne da bi se odpravila na kakšno krajšo ali daljšo vožnjo. Tudi na poletni dopust se že vse odkar sta otroka velika in »na svojem«, odpraviva z motorjem. To seveda vedno prinese veliko dogodivščin in spoznavanja novih ljudi in novih krajev, hkrati pa te tudi opomni, kako malo dejansko potrebuješ za srečo in zadovoljstvo. Medtem, ko hodijo najini prijatelji na počitnice s prikolicami in avtodomi, v katerih s seboj vozijo pol hiše, imava midva namreč pri sebi le tisto, kar dovoljujejo majhni moto kovčki.Tisti, ki niso vajeni takšnega načina potovanja, se običajno čudijo, kako se poleti potepava tudi po dva ali tri tedne skupaj, pa nama prav nič ne manjka. A priznati moram, da se tudi midva čudiva, kako oni odhajajo na kampiranje in pravijo, da kampirajo predvsem zato, ker jim je všeč bivanje v kampu in ne bi prenesli hotela, po drugi strani pa pri tem kampiranju v naravi s seboj vlačijo vse, da bi bilo stika z naravo čim manj. Dejansko ne bom nikoli razumel, zakaj bi nekdo v prikolici v kampu potreboval pečico. In še bolj nesmiselno se mi zdi, kadar se pohvalijo, da ima njihova prikolica pečico in »fensi« štedilnik, potem pa nadaljujejo, da itak kuhajo zunaj, na zunanjem električnem ali plinskem kuhalniku – ne želijo namreč kuhati notri, da ne bi imela cela prikolica vonja po praženi čebuli ali ribah.
Kakor koli, nama moto kovčki na najinem motorju povsem zadostujejo. Dovolj je prostora za šotor in vsa poletna oblačila, saj poleti nenazadnje ne potrebuješ veliko. Kar se umaže, lahko opereš. Če si zaželiš konkreten obrok, za katerega mini plinski gorilnik za kampiranje in lonček ne zadostujeta, greš pač do prvega kioska s hrano ali v restavracijo. Če ti grozi slabo vreme, se lahko za košček strehe dogovoriš s kakšnimi prijaznimi domačini – nenazadnje je lahko spanje pod kozolcem ali na seniku kmetije prava avantura.
Da bi bili najini moto kovčki premajhni, se nama je doslej pripetilo zgolj enkrat samkrat. Bila sva na Portugalskem, v Lizboni (kjer sva spala v hostlu), in ko sva si ogledovala mesto, sva naletela na zanimivo prodajalno čevljev. Pravzaprav je šlo za čevljarstvo, kjer so prodajali svoje izdelke. Oba z ženo sva bila navdušena in si kupila vsak svoj par. Spraševala sva se sicer, ali je to dobro ali ne, saj sva vedela, da so najini moto kovčki premajhni, da bi poleg vse opreme vanju spravila še dve škatli s čevlji. A naju je čevljar presenetil. »Bikers?« je sklepal po najinem videzu, in ko sva pritrdila, je sam od sebe iz ozadja delavnice prinesel še večjo škatlo. Nisva vedela, kaj ima v mislih, a se nama je hitro posvetilo – prinesel je škatlo za paket in nama nato na zemljevidu mesta označil, kje je pošta. Tako sva si čevlje enostavno poslala, in ko sva se vrnila z dopusta, so naju že čakali na domači pošti.

Motorji

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Wordpress website enhanced by true google 404